Dobre prakse
Uspešne zgodbe energetskega prehoda:
skupaj do finančnih in okoljskih prihrankov
Tehnologija za energetsko neodvisnost ni več stvar prihodnosti – že deluje marsikje v Evropi pa tudi v Sloveniji. Na tej strani vam predstavljamo dobre prakse energetskih skupnosti, kjer so sosedje, občine in podjetja združili moči. Rezultat niso le nižji stroški elektrike in ogrevanja, temveč tudi zmanjšanje negativnega vpliva na okolje in bolj povezana skupnost. Naj bodo te zgodbe navdih za vaš projekt!
Zgodba o uspehu: Sončna šola Hrastnik
V Hrastniku so dokazali, da za lastno sončno elektrarno ne potrebujete nujno svoje strehe. Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je v sodelovanju z Občino Hrastnik ob podpori okoljske organizacije Focus na streho osnovne šole namestila sončno elektrarno, ki z električno energijo napaja tako javne objekte kot zasebna gospodinjstva.
Več o tej uspešni zgodbi si lahko preberete na spletni strani zadruge: https://zeleni-hrastnik.si/
Tip projekta:
Zadružna sončna elektrarna (skupnostna samooskrba)
Ključni dosežek:
30–40 % nižji stroški elektrike za člane
Primeri dobrih praks
Ali lahko ustanovimo energetsko skupnost v bloku? Da. Stanovalci večstanovanjskih stavb se lahko povežete v skupnostno samooskrbo. Potrebujete soglasje stanovalcev (za postavitev solarnih panelov na streho) in ustrezno pogodbo o razdelitvi proizvedene energije.
Kakšna je razlika med energetsko skupnostjo in klasično sončno elektrarno? Pri klasični samooskrbi mora biti sončna elektrarna priključena na števec posameznika. Pri energetski skupnosti pa lahko ena večja sončna elektrarna (npr. na strehi šole) napaja več različnih gospodinjstev na različnih lokacijah, ki si energijo delijo kot člani samooskrbne skupnosti.
Koliko lahko prihranim? Izkušnje iz Hrastnika kažejo, da so prihranki v času odplačevanja investicije (kredita) med 30 % in 40 %, po odplačilu (cca. 13 let) pa naj bi se prihranek pri strošku energije povečal na več kot 60 %.
Pogosta vprašanja
Energetska skupnost je skupina, ki proizvaja, porablja in/ali prodaja energijo iz obnovljivih virov energije, pogosto v obliki zadruge. Sledijo načelom, kot so demokratični nadzor in avtonomija, ter spodbujajo trajnost in lokalno sodelovanje.
Vsakdo, ki se navdušuje za čisto energijo in socialno pravičen prehod na obnovljive vire energije! Posamezniki, podjetja ali celo vaša občina imajo možnost postati člani energetske skupnosti.
Skozi energetske skupnosti prebivalci postanemo del rešitve. Z združitvijo moči postanemo akterji v boju proti podnebnim spremembam, se (ponovno) naučimo elementov demokratičnega upravljanja in ustvarimo bolj trajnostni planet. Poleg tega se z energetskimi skupnostmi gradijo močnejše, bolj povezane skupnosti. S tehničnega vidika energetske skupnosti pomenijo bolj razpršene sisteme obnovljivih virov energije, ki lahko izboljšajo odpornost celotne energetske infrastrukture, zmanjšajo izgube energije in dosežejo ekonomijo obsega za posameznike.
Energetske skupnosti prinašajo okoljske, gospodarske, socialne in lokalne koristi. Primeri vključujejo nižje stroške energije, čistejše okolje, močnejše vezi v skupnosti in decentralizirane energetske priložnosti. Spodbujajo demokratično odločanje in energetsko neodvisnost.
Slovenska zakonodaja definira dva tipa energetskih skupnosti: skupnost na področju obnovljivih virov energije (skupnost OVE), ki je opredeljena v Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, in energetsko skupnost državljanov, ki je opredeljena v Zakonu o oskrbi z električno energijo. Če vas zanima več, vas vabimo, da preberete poročilo o stanju energetskih skupnosti v Sloveniji.
Najbolj priljubljena dejavnost je skupnostna samooskrba, kar pomeni, da člani energetske skupnosti proizvajajo energijo za pokrivanje lastnih potreb. Energetske skupnosti pa lahko energijo tudi delijo, trgujejo z njo in celo prodajajo presežek energije nazaj v omrežje. Druge dejavnosti vključujejo shranjevanje, varčevanje z energijo, odziv na povpraševanje in e-mobilnost. Kot skupnost se seveda lahko ukvarjajo tudi z usposabljanji, ozaveščevalnimi kampanjami in bolj družbeno obarvanimi dejavnostmi.