Kdo? Lesna zadruga Loški Potok
Kaj? Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso
Namen: Zagotavljanje toplote zgradbam v lasti občine in nekaj zasebnim poslovnim ter stanovanjskim objektom.
Prihranek: 10 – 20 % nižja cena ogrevanja.
Okoljski učinek: nadomestitev 90.0000 litrov kurilnega olja
Dodatna prednost: zadružno organizirano daljinsko ogrevanje koristi lokalne vire in spodbuja lokalno krožno gospodarstvo.
Več: https://dovoljzavse.si/praksa/lesna-zadruga-loski-potok/
Lesna biomasa je lahko okoljsko sprejemljiv energetski vir, če je surovina kakovostna in izvira iz lokalnega okolja. Zato je pomembno v zadrugo vključiti tudi lokalne dobavitelje biomase kot so to storili v Loškem Potoku.
Lesna zadruga Loški Potok ima v lasti tudi skupnostno samooskrbno sončno elektarno, s čimer še znižuje stroške energije za zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti.
Pogosta vprašanja
Energetska skupnost je skupina, ki proizvaja, porablja in/ali prodaja energijo iz obnovljivih virov energije, pogosto v obliki zadruge. Sledijo načelom, kot so demokratični nadzor in avtonomija, ter spodbujajo trajnost in lokalno sodelovanje.
Vsakdo, ki se navdušuje za čisto energijo in socialno pravičen prehod na obnovljive vire energije! Posamezniki, podjetja ali celo vaša občina imajo možnost postati člani energetske skupnosti.
Skozi energetske skupnosti prebivalci postanemo del rešitve. Z združitvijo moči postanemo akterji v boju proti podnebnim spremembam, se (ponovno) naučimo elementov demokratičnega upravljanja in ustvarimo bolj trajnostni planet. Poleg tega se z energetskimi skupnostmi gradijo močnejše, bolj povezane skupnosti. S tehničnega vidika energetske skupnosti pomenijo bolj razpršene sisteme obnovljivih virov energije, ki lahko izboljšajo odpornost celotne energetske infrastrukture, zmanjšajo izgube energije in dosežejo ekonomijo obsega za posameznike.
Energetske skupnosti prinašajo okoljske, gospodarske, socialne in lokalne koristi. Primeri vključujejo nižje stroške energije, čistejše okolje, močnejše vezi v skupnosti in decentralizirane energetske priložnosti. Spodbujajo demokratično odločanje in energetsko neodvisnost.
Slovenska zakonodaja definira dva tipa energetskih skupnosti: skupnost na področju obnovljivih virov energije (skupnost OVE), ki je opredeljena v Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, in energetsko skupnost državljanov, ki je opredeljena v Zakonu o oskrbi z električno energijo. Če vas zanima več, vas vabimo, da preberete poročilo o stanju energetskih skupnosti v Sloveniji.
Najbolj priljubljena dejavnost je skupnostna samooskrba, kar pomeni, da člani energetske skupnosti proizvajajo energijo za pokrivanje lastnih potreb. Energetske skupnosti pa lahko energijo tudi delijo, trgujejo z njo in celo prodajajo presežek energije nazaj v omrežje. Druge dejavnosti vključujejo shranjevanje, varčevanje z energijo, odziv na povpraševanje in e-mobilnost. Kot skupnost se seveda lahko ukvarjajo tudi z usposabljanji, ozaveščevalnimi kampanjami in bolj družbeno obarvanimi dejavnostmi.
Primeri dobrih praks
V tujini je mogoče najti vrsto navdihujočih zgledov energetskih skupnosti. Po Evropi jih deluje že več kot 9.000, medtem ko je bila v Sloveniji doslej ustanovljena le peščica.
Skupinsko lastništvo vetrne elektrarne v Kataloniji
Skupnostna vetrnica proizvede okoli 5600 MWh električne energije, kar je dovolj za potrebe približno 2000 gospodinjstev.
Sončna šola Hrastnik
Sončna šola Hrastnik je prvi projekt Energetske zadruge Zeleni Hrastnik. Gre za skupnostno samooskrbno sončno elektrarno z močjo približno 300 kW na šolski strehi, ki oskrbuje 16 stanovanj iz bližnjih stanovanjskih blokov, občinsko in šolsko stavbo, deloma bazen, trgovinico in prostora dveh gospodarskih družb.