Skupinsko lastništvo vetrne elektrarne v Kataloniji
Ljudje v središču energetskega prehoda
Kdo? Podjetje Eolpop
Kaj? Postavitev vetrne elektarne (2,4 MWp) v skupnostnem lastništvu državljanov in državljank.
Namen: Proizvodnja električne energije z močjo vetra – 615 lastnikov je zbralo 2,8 milijona EUR za postavitev elektrarne brez državnih subvencij.
Prihranek: Podjetje električno energijo prodaja, s čimer ustvarja manjši dobiček, ki ga izplačuje vlagateljem.
Okoljski učinek: brezogljična električna energija, ki prihrani 5.000–6.000 ton CO2 letno.
Skupnostna vetrnica proizvede okoli 5600 MWh električne energije, kar je dovolj za potrebe približno 2000 gospodinjstev.
Vetrnica v občini Pujalt je edina vetrna elektrarna v južni Evropi, ki je v skupnostni lasti. Na drugi strani so skupnostne vetrnice že zelo razširjene v severnih državah Evrope, denimo v Belgiji ima samo zadruga Ecopower v lasti kar 23 takšnih naprav.
Pogosta vprašanja
Energetska skupnost je skupina, ki proizvaja, porablja in/ali prodaja energijo iz obnovljivih virov energije, pogosto v obliki zadruge. Sledijo načelom, kot so demokratični nadzor in avtonomija, ter spodbujajo trajnost in lokalno sodelovanje.
Vsakdo, ki se navdušuje za čisto energijo in socialno pravičen prehod na obnovljive vire energije! Posamezniki, podjetja ali celo vaša občina imajo možnost postati člani energetske skupnosti.
Skozi energetske skupnosti prebivalci postanemo del rešitve. Z združitvijo moči postanemo akterji v boju proti podnebnim spremembam, se (ponovno) naučimo elementov demokratičnega upravljanja in ustvarimo bolj trajnostni planet. Poleg tega se z energetskimi skupnostmi gradijo močnejše, bolj povezane skupnosti. S tehničnega vidika energetske skupnosti pomenijo bolj razpršene sisteme obnovljivih virov energije, ki lahko izboljšajo odpornost celotne energetske infrastrukture, zmanjšajo izgube energije in dosežejo ekonomijo obsega za posameznike.
Energetske skupnosti prinašajo okoljske, gospodarske, socialne in lokalne koristi. Primeri vključujejo nižje stroške energije, čistejše okolje, močnejše vezi v skupnosti in decentralizirane energetske priložnosti. Spodbujajo demokratično odločanje in energetsko neodvisnost.
Slovenska zakonodaja definira dva tipa energetskih skupnosti: skupnost na področju obnovljivih virov energije (skupnost OVE), ki je opredeljena v Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, in energetsko skupnost državljanov, ki je opredeljena v Zakonu o oskrbi z električno energijo. Če vas zanima več, vas vabimo, da preberete poročilo o stanju energetskih skupnosti v Sloveniji.
Najbolj priljubljena dejavnost je skupnostna samooskrba, kar pomeni, da člani energetske skupnosti proizvajajo energijo za pokrivanje lastnih potreb. Energetske skupnosti pa lahko energijo tudi delijo, trgujejo z njo in celo prodajajo presežek energije nazaj v omrežje. Druge dejavnosti vključujejo shranjevanje, varčevanje z energijo, odziv na povpraševanje in e-mobilnost. Kot skupnost se seveda lahko ukvarjajo tudi z usposabljanji, ozaveščevalnimi kampanjami in bolj družbeno obarvanimi dejavnostmi.
Drugi primeri dobre prakse
V tujini je mogoče najti vrsto navdihujočih zgledov energetskih skupnosti. Po Evropi jih deluje že več kot 9.000, medtem ko je bila v Sloveniji doslej ustanovljena le peščica. Kljub temu je tudi pri nas mogoče najti nekaj navdihujočih zgledov energetskih skupnosti.
Sončna šola Hrastnik
Sončna šola Hrastnik je prvi projekt Energetske zadruge Zeleni Hrastnik. Gre za skupnostno samooskrbno sončno elektrarno z močjo približno 300 kW na šolski strehi, ki oskrbuje 16 stanovanj iz bližnjih stanovanjskih blokov, občinsko in šolsko stavbo, deloma bazen, trgovinico in prostora dveh gospodarskih družb.
Daljinsko ogrevanje v Loškem Potoku
Lesna zadruga Loški Potok je slovenski primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela rabe lesne biomase za ogrevanje. Njihov sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso - DOLB je namenjen zagotavljanju toplote zgradbam v lasti občine ter nekaj zasebnim poslovnim in stanovanjskim objektom.