Kdo? Energetska zadruga Zeleni Hrastnik
Kaj? Skupnostna samooskrbna sončna elektarna (291 kWp)
Namen: Znižati ceno električne energije iz obnovljivih virov energije za občino, javne zavode in lokalno prebivalstvo.
Prihranek: 30-40 % nižji strošek električne energije v prvih 13 letih, več kot 60 % v naslednjih 12 letih.
Okoljski učinek: Znižanje emisij CO2 za 150.234 kg na leto.
Dodatna prednost: Vsi porabniki so kot člani zadruge tudi solastniki elektrarn, kar odpira prostor za širši razmislek o proizvodnji in trošenju energije.
Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je drugo samooskrbno sončno elektrarno (100 kWp) postavila konec leta 2024 na streho Zdravstvenega doma Hrastnik. Poleg ZD Hrastnik ta sončna elektrarna oskrbuje še šest bližnjih gospodinjstev. Prihranki so skoraj enaki kot pri prvem projektu zadruge, Sončni šoli Hrastnik.
Pogosta vprašanja
Energetska skupnost je skupina, ki proizvaja, porablja in/ali prodaja energijo iz obnovljivih virov energije, pogosto v obliki zadruge. Sledijo načelom, kot so demokratični nadzor in avtonomija, ter spodbujajo trajnost in lokalno sodelovanje.
Vsakdo, ki se navdušuje za čisto energijo in socialno pravičen prehod na obnovljive vire energije! Posamezniki, podjetja ali celo vaša občina imajo možnost postati člani energetske skupnosti.
Skozi energetske skupnosti prebivalci postanemo del rešitve. Z združitvijo moči postanemo akterji v boju proti podnebnim spremembam, se (ponovno) naučimo elementov demokratičnega upravljanja in ustvarimo bolj trajnostni planet. Poleg tega se z energetskimi skupnostmi gradijo močnejše, bolj povezane skupnosti. S tehničnega vidika energetske skupnosti pomenijo bolj razpršene sisteme obnovljivih virov energije, ki lahko izboljšajo odpornost celotne energetske infrastrukture, zmanjšajo izgube energije in dosežejo ekonomijo obsega za posameznike.
Energetske skupnosti prinašajo okoljske, gospodarske, socialne in lokalne koristi. Primeri vključujejo nižje stroške energije, čistejše okolje, močnejše vezi v skupnosti in decentralizirane energetske priložnosti. Spodbujajo demokratično odločanje in energetsko neodvisnost.
Slovenska zakonodaja definira dva tipa energetskih skupnosti: skupnost na področju obnovljivih virov energije (skupnost OVE), ki je opredeljena v Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, in energetsko skupnost državljanov, ki je opredeljena v Zakonu o oskrbi z električno energijo. Če vas zanima več, vas vabimo, da preberete poročilo o stanju energetskih skupnosti v Sloveniji.
Najbolj priljubljena dejavnost je skupnostna samooskrba, kar pomeni, da člani energetske skupnosti proizvajajo energijo za pokrivanje lastnih potreb. Energetske skupnosti pa lahko energijo tudi delijo, trgujejo z njo in celo prodajajo presežek energije nazaj v omrežje. Druge dejavnosti vključujejo shranjevanje, varčevanje z energijo, odziv na povpraševanje in e-mobilnost. Kot skupnost se seveda lahko ukvarjajo tudi z usposabljanji, ozaveščevalnimi kampanjami in bolj družbeno obarvanimi dejavnostmi.
Drugi primeri dobrih praks
V tujini je mogoče najti vrsto navdihujočih zgledov energetskih skupnosti. Po Evropi jih deluje že več kot 9.000, medtem ko je bila v Sloveniji doslej ustanovljena le peščica.
Skupinsko lastništvo vetrne elektrarne v Kataloniji
Skupnostna vetrnica proizvede okoli 5600 MWh električne energije, kar je dovolj za potrebe približno 2000 gospodinjstev.
Daljinsko ogrevanje v Loškem Potoku
Lesna zadruga Loški Potok je slovenski primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela rabe lesne biomase za ogrevanje. Njihov sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso - DOLB je namenjen zagotavljanju toplote zgradbam v lasti občine ter nekaj zasebnim poslovnim in stanovanjskim objektom.